Klobuki

Klobuki>

Čelada dol! Pravim fantom, ko se vzepenjajo po težavnih klancih, oziroma v njihovih super hitrih in divjih vožnjah nekaj sto km/uro. Pravzaprav nikoli nisem odložil „klobuka“, kakor v resnici imenujem svojo čelado. Tudi pri popravilu sveže z oljem namazane verige, imam vedno „prevleko“ za glavo na „svojem mestu“. Ne mislim v garaži na kavlju, ampak na predelu vratu, ki se imenuje glava.

Nikoli ne bom pozabil dogodka, ko sem jo še „nosil“, ampak včasih sem jo odložil dol tik pred mojim „pristankom“. Kolesarim iz službe proti trgovini in zunaj rahko dežuje. Tik pred pred nakupovalnim središčem si jo imam namen dati dol, ko se kar naenkrat pred mano pokaže robnik. Skozi njega sem šel tako gladko, kot spust z eno roko velikem klancu. Rezultat je bil seveda padec z Walkmanom v žepu. Moja čelada pa je seveda padla iz rok, ne pa z glave. Na srečo moja glava ni imela bližnjega srečanja z asfaltom, mi je pa takratna lekcija bila dobrodošla. Podobno je seveda z „kolesarsko pumpo, ki jo imam vedno sabo, čeprav me zaradi kakovostnih pnevmatik „pogosto„ pogrešajo okvare. Fajn jo je imeti, pa četudi v „kolesarskem turizmu“.

V moji mladosti se o teh „divjih“  potovanjih ni kaj prida dosti govorilo, podobne so seveda zgodbe glede otroških sedežev v avtomobilih. Zahvaljujoč tem zgodbam, imam še dandanes kar nekaj brazgotin na svoji glavi. Zlasti v enem primeru bi me čelada sigurno rešila pred pretresom možganov, ko sem zaradi slabih zavor trčil v avtomobil, ki je kar naenkrat nepričakovano „obstal“ pred mano. Po trčenju sem seveda padel na tla in „stresel“ svojo glavo na asfalt, ki se ga zaradi izgube spomina več ne spominjam. Vem pa za to iz pričevanj očividcev, ki so bili takrat tam prisotni.

Kasneje mi je prva čelada „pristala“ na glavi, takšna kupljena iz Tesca; težka in očitno prevelika za mojo glavo. Je pa vidljivost ena najpomembnejših kriterijev pri izbiri ne samo čelad, ampak vseh kolesarskih oblačil in dodatkov. Varnost ni le pasivna, v primeru padcev, ampak tudi aktivna, če smo na cesti „privlačni“ za oči drugih udeležencev v prometu. Kasneje sem zaman iskal primerno zamenjavo za zgornjo čelado.  Zamenjal sem kar nekaj čelad, še vedno precej težkih, dokler končno nisem nekega dne našel ultralahke MTB čelade Limar. Veliko zračnikov, dobro vidna barva in omenjena lahkotnost, za katero pogosto niti ne vem, da imam kaj na glavi, so njene vrhunske karakteristike. Enostavna je za uporabo, dobro se prilega, ne tišči in kar je zelo pomembno, v poletnem času omogoča prijetno „pihljanje“. Mreža proti „potepuškim žuželkam“ je ena mojih prioritet, kakor tudi kot vizir.

Čelado MTB nosim tudi na cestnih potovanjih. Znana je po konkurenčnosti v svoji okolici, predvsem pa z njo želim imeti na asfaltu najboljše možne čase na dolgih progah, kakor tudi strmih klancih in vzponih. Vse, kar morate storiti je, da imate cestne in MTB čevlje, vključno z zimskimi čevlji MTB, zimske obleke za cestne poletne čevlje, letni servis kolesa s polnim vzmetenjem v višini minimalne mesečne plače, občasno zamenjavo enega kolesa z novim, tako da ne boste več želeli vlagati v stvari, ki nujno niso potrebne.

Vsem ljubiteljem kolesarjenja toplo priporočam, da ves čas uporabljate čelado za zaščito svoje glave, saj nikoli ne veste, kdaj vam bo prišla prav. Dandanes je skozi ves dan velik promet na kolesarskih stezah, nepazljivi vozniki na cestah, skok divjih živali pred kolesa, nepričakovana “presenečenja” za ovinkom, kot je sveže podrto drevo ali nekdo za ovinkom, ki nekaj popravlja. Tehnične napake koles, precenjevanje svojih lastnih sposobnosti, podcenjevanje vremena ali kakršnih koli drugih pasti, ki kolesarja “vržejo” iz kolesa, imajo lahko škodljive posledice v primeru poškodbe vaše glave.

Vsem navdušencem želim veselje do vožnje in čim manj stresnih situacij na cesti.