Saj poznate tisto... ko pridete domov jezni iz službe, se počutite izčrpani, a se vseeno odpravite na kolo in se vrnete polni energije? Ste se tudi vi že srečali s situacijo, ko niste mogli na kolo in ste bili zaradi tega živčni? Za nekatere sprostitev in izboljšanje razpoloženja prinese kozarec vina, za druge računalniške igre, vendar tudi kolesarjenje deluje na enak način. Ni pomembno, kako daleč ali s kakšno hitrostjo se peljete, to počnete samo »for this feeling«. V tem članku se bomo posvetili kemikalijam, ki se izločajo med kolesarjenjem, in njihovemu vplivu na nas.
Endorfin
Prvi hormon, povezan s kolesarjenjem, je endorfin, znan tudi kot hormon sreče. Poleg tega, da endorfin pomaga dvigniti razpoloženje, deluje tudi proti bolečini, utrujenosti in telesu daje energijo. Endorfin se sprošča v možgane med povečanim naporom ali stresom. Na splošno velja, da čim več endorfina se sprosti, tem močnejše je doživetje.
Pri rekreativcih, ki kolesarijo bolj priložnostno, lahko sproščanje endorfina deluje kot droga in povzroči močan občutek evforije. Kolesarji, ki redno trenirajo, so navajeni na dodajanje endorfinov, zato je njegov učinek drugačen. Doživetje morda ni tako intenzivno, vendar je učinek toliko bolj izrazit. Pri tej skupini športnikov se endorfin pojavi, ko se pojavijo utrujenost, težko dihanje in bolečine v nogah. Ko začutite, da morate upočasniti, se sproži endorfin, ki vam da »drugi dih« in občutek, da lahko ves dan nadaljujete z enakim tempom in spet uživate v gibanju. Hkrati ta skupina po vadbi zaradi sproščenih endorfinov doživlja občutek miru.
Tako imenovana »športna odvisnost« je prav odvisnost od tega občutka miru in dobrega počutja po telesnem naporu. Endorfin je uvrščen med opioide, zato lahko njegove učinke primerjamo na primer z morfijem. Dovolj endorfina znatno zmanjša tveganje za depresijo.
Dopamin
Drugi hormon, ki se sprošča med športom, je dopamin. Dopamin je povezan z dejavnostmi, potrebnimi za preživetje, kot sta prehranjevanje in razmnoževanje, pa tudi z gibanjem.
Dopamin je odgovoren za prenos impulzov med živčnimi celicami v metaboličnih poteh, ki so odgovorne za občutke ugodja in nagrajevanja. Če se bližamo cilju, se dopamin začne izločati predčasno, zato lahko pospešimo tudi, ko smo na robu svojih moči. Gibanje spodbuja proizvodnjo tega hormona, poleg tega pa dopamin vpliva tudi na načrtovanje in nadzorovanje gibanja, zato kolesarjenje izboljša splošne motorične sposobnosti.
Raven dopamina lahko povečamo tudi umetno, na primer s kokainom ali amfetamini, ki povzročijo občutek evforije in povečajo zmogljivost tudi za ceno popolne izčrpanosti. Podiranje lastnih rekordov in zmagovanje na dirkah sprožita sproščanje dopamina, ki lahko povzroči enako odvisnost kot na primer prej omenjeni kokain. Motnje dopaminskih poti povzročajo na primer Parkinsonovo bolezen ali shizofrenijo.
Serotonin
Za razliko od prejšnjih dveh hormonov, ki se sproščata spontano pri telesni aktivnosti, potrebujemo za tvorbo serotonina še nekoga drugega. Ker je človek družbeno bitje, si želi tudi priznanja. Samo pomislite na občutek, ki ste ga doživeli, ko ste se nazadnje vozili s kolesom v dežju ali mrazu in slišali občudovanje okolice. Zaradi serotonina se bolje počutimo in hkrati krepi našo samozavest.
Serotonin je odgovoren za izboljšanje razpoloženja, zmanjšanje občutka depresije in tesnobe. Če se na primer v vsakdanjem življenju spopadate z agresivnostjo in živčnostjo, lahko kolesarjenje pomaga ublažiti ta stanja. Zmanjševanje občutka depresije, ki je posledica izpiranja serotonina, lahko primerjamo z naravnim antidepresivom, saj so kemični antidepresivi zasnovani tako, da telesu preprečujejo razgradnjo tega hormona.
Oksitocin
Oksitocin ali hormon ljubezni in zaupanja se sprošča predvsem v intimnih trenutkih s partnerjem. Vendar lahko njegovo nastajanje spodbuja tudi telesni stik pri športu.
Pri kolesarjenju se največji naval oksitocina pojavi na ciljni črti, ko zmagate na dirki in si dajete »high five« z navijači okoli sebe ali objemate svoje timske kolege, trenerja ali partnerja na cilju. Izločen oksitocin umirja in regenerira um in telo, zmanjšuje živčnost in stres.
Hkrati ta hormon zmanjšuje apetit, zato po končani dolgi dirki sploh ne čutite lakote. Povišana raven oksitocina lahko povzroči tudi negativne občutke zavisti in agresije do osebe, s katero niste povezani preko oksitocina.
Hormoni, ki se sproščajo med športom, imajo enake funkcije kot številna zdravila in dopinške snovi. Anabolične steroide, zlasti testosteron, so na primer prej uporabljali profesionalni kolesarji. Ta hormon pomaga pri izgorevanju maščobe, izboljšuje eksplozivnost in spodbuja okrevanje. Čeprav gre za moški hormon, lahko njegovo tvorbo pri ženskah povzroči tudi močan stres. S kolesarjenjem se boste počutili srečni, preprečili pa boste tudi depresijo in druge duševne bolezni. Navaditi se na kolesarjenje ni težko zaradi hormonov, ki se izločajo, vendar pozitivni učinki tega športa vsekakor odtehtajo teh nekaj negativnih plati.