.png)
Pred nekaj leti si ne bi mislila, da bomo na dopust vzeli kolesa. A kar ni bilo, je lahko – in prav to se je zgodilo lansko poletje. Ni boljšega načina za dopust kot aktivne počitnice – čas za občudovanje narave, odkrivanje skritih kotičkov in priložnost, da se malo fizično utrudiš.
Kam smo se torej odpravili na dopust s kolesi? In kaj vse smo doživeli?
Naša počitniška destinacija je bila Slovenija. Že nekaj časa nas je mikala in končno je prišel čas, da jo obiščemo – tudi na dveh kolesih. Med bivanjem v Sloveniji smo doživeli ogromno nepozabnih trenutkov, na katere ne bomo tako zlahka pozabili. Menjali smo več kampov in poleg kolesarskih izletov uspeli opraviti tudi nekaj pohodov.
Solčavska panoramska cesta
Jutro v kampu, zrak svež, načrt jasen – skočimo na kolesa in se odpravimo na Solčavsko panoramsko cesto. Nič ni boljše kot priporočilo prijateljice. Pred nami je 45 kilometrov s 854 metri višinske razlike – in predvsem prava porcija razgledov.
Pot do Solčave hitro mine. Na levi žubori potok, na desni se nad nami dvigajo skale. Prvi kilometri vodijo po cesti, a k sreči je avtom zelo malo. In tudi dežja – upamo, da bo tako ostalo ves dan.
Za Solčavo postane trasa bolj razgibana in zanimiva – makadam, utrjena cesta, vzpon, oster ovinek, še en razgled. Višje ko smo, bolj se odpirajo panorame Kamniško-Savinjskih Alp. Na počivališču z lesenimi ležalniki si vzamemo pavzo – uleči se in zgolj občudovati dih jemajoče razglede? Ja, prosim!
Nadaljujemo naprej, pri cerkvi sv. Duha srečamo kolesarje in pohodnike. Nizozemci se čudijo, da poganjamo brez e-koles. Mi pa se čudimo, da poznajo Tatre.
Potem sledi zaslužen spust. Ovinki levo, desno, tu in tam kakšen avto, a nič, kar bi nam pokvarilo veselje. V Solčavi ne moremo mimo sladoleda, zadnje kilometre pa si preprosto uživamo. V kampu nas pričakajo šotori – in pošten naliv. A po takšnem dnevu nam to sploh ne moti.
Ikona Slovenije – Blejsko jezero ali ko smo na low cost potovanju
Blejsko jezero je ikona Slovenije, zato ga preprosto ne moremo izpustiti. Ker smo si izlet zastavili čim bolj low-cost, pustimo avto na brezplačnem parkirišču med vasema Gorica in Vrbnje ter se odpravimo s kolesi. Danes nas čaka manjša mera kilometrov – konec koncev nismo prišli podirat rekordov, pa tudi noge so še čutile včerajšnji pohod.
Slovenske kolesarske poti so odlične, dobro označene in vodijo skozi čudovito naravo. Mi se podamo skozi Radovljico in Lesce proti Bledu in si že ob prihodu čestitamo za odločitev, da nismo vzeli avta – kolone, draga parkirišča in množica turistov.
Prebijamo se med ljudmi, iščemo prostor z lepim razgledom na ikonično cerkev sredi jezera in zaklenemo kolesa pri stojalih. Od tam se odpravimo na razgledno točko Ojstrica – polurni vzpon, ki ga moje noge v MTB čevljih res ne bodo hvaležne, a razgled od tam odtehta vse.
Kolesa najdemo tam, kjer smo jih pustili, obkrožimo jezero, ne izpustimo sladoleda, spominkov in se skozi Selo pri Bledu, Bodešče in Radovljico vrnemo nazaj do avta. Radovljiški trg nas preseneti s svojim mirom – v kontrastu z živahnim Bledom deluje kot drug svet.
Na koncu pospravimo kolesa in se odpravimo proti naslednjemu kampu – na Soriško planino. Na poti še nakupimo zaloge, nato pa le še postavimo šotor in uživamo v večernem miru v gorah.
Zadnja kolesarska tura v Sloveniji? Takole si to predstavljam!
Zadnje jutro se prebujamo v hladnem zraku, a dan obeta lepo pol-dnevno turo naravnost nad kampom. Na vrhu Šiavnika si privoščimo pavzo in razmišljamo, kako naprej. V daljavi se prikaže Bohinjsko jezero, in ko nas začne greti sonce, se odločimo – izlet tja ne bo slaba ideja.
V kampu se razdelimo – dva uživata spust, eden gre z avtom, da si kasneje prihranimo kakovosten vzpon. Utrujenost preteklih dni se že kaže, a volja po gibanju ostaja. Avto ponovno parkiramo na brezplačnem parkirišču v Bohinjski Bistrici in od tam krenemo po kolesarski poti proti jezeru.
Kolesarska pot vodi skozi čudovito naravo – alpske koče, gore pred nami, brez avtomobilov in le nekaj ljudi. Takole si predstavljam popoln izlet. Bližje kot smo jezeru, več je ljudi in avtomobilov. Na srečo najdemo kotiček miru, se ohladimo v vodi in uživamo na soncu. Čeprav se delamo, da se sončimo, vsi vemo, da bi nas to ob vodi dolgočasilo. Potrebujemo aktivne počitnice, kjer se lahko resno utrudimo.
Po osvežitvi nas čaka le še pot nazaj v Bohinjsko Bistrico – s pogledi na gore in soncem za hrbtom. In seveda – ne izpustimo tradicionalnega sladoleda! Danes nas čaka le še lagodna vožnja po ravnini in nato še vzpon nazaj v kamp.
Morda si kdo misli, da vleči kolesa v Slovenijo zaradi treh izletov ni vredno... A naš cilj je bil uživati vsak dan do maksimuma – vmes smo namreč zmogli tudi tri konkretne pohode in kup drugih dogodivščin.
Kaj me je presenetilo na slovenskih kolesarskih poteh?
✔ Vode ni manjkalo – na več mestih ob poti so bili vodnjaki s pitno vodo
✔ Slovenci dajo, po mojem mnenju, velik poudarek na čistočo okolice – ob poti smo redno srečevali koše za smeti in tudi prenosne WC-je
✔ Ob kolesarskih poteh je bilo veliko informacijskih tabel, klopi in počivališč
✔ Minimalno prometa – razen če smo šli po bolj prometni ali glavni cesti
✔ Vedela sem, da se splača vzeti kolo v Slovenijo, a nisem vedela, da si bom želela še večkrat vrniti prav s kolesom
✔ Ko smo že srečali kakšne ljudi, med njimi nikoli niso manjkali otroci
