.png)
Tehnologija obvladuje svet, zato ni presenetljivo, da je že nekaj časa del kolesarskega sveta. Osnovni digitalni tahometer so nadomestili zmogljivi kolesarski računalniki s številnimi funkcijami. Alternativa kolesarskim računalnikom so športne aplikacije za pametne telefone. Danes si bomo ogledali eno najbolj znanih in sicer aplikacijo Strava.
S kolesarjenjem sem se začel ukvarjati v času, ko so bile tehnologije, ki so za nas danes nekaj običajnega, še v vzponu. Edina elektronika na mojem kolesu je bil majhen kitajski merilnik hitrosti z nekaj osnovnimi funkcijami. Seveda mi je kot majhnemu dečku zadostoval samo merilnik hitrosti. Čim več sem se ukvarjal s kolesarjenjem, tem bolj sem želel dobiti boljše in natančnejše informacije o svojih vožnjah. Tako sem naletel na aplikacijo Strava.
Kaj je Strava?
Če ste se s kolesarjenjem začeli ukvarjati šele pred kratkim, vam bom v uvodu današnjega članka poskušal razložiti, kaj pravzaprav je aplikacija Strava. Strava je športna mobilna aplikacija (poleg aplikacije je na voljo tudi spletna različica), ki je na trgu že od leta 2009. Njene osnovne funkcije vključujejo merjenje športnih dosežkov s pomočjo GPS-a in brez internetne povezave. Poleg merjenja športnih dosežkov je Strava tudi "socialno omrežje" za športnike, saj lahko posameznim dejavnostim dodajate komentarje, všečke (kudos) in celo fotografije. V aplikaciji lahko izbirate med več športi, danes pa se bomo osredotočili predvsem na merjenje kolesarske zmogljivosti.
Vsi podatki na dosegu roke
Kolesarjenje se je v zadnjih letih zelo spremenilo. Glavna sprememba je po mojem mnenju velik poudarek na številkah in kazalnikih uspešnosti med vožnjo. Vsakdo želi spremljati, koliko kilometrov je prevozil, s kakšno hitrostjo in koliko nadmorske višine je premagal. Vse te ugodnosti zdaj ponujajo kolesarski računalniki, ki lahko analizirajo posamezne vožnje do najmanjših podrobnosti. Zelo podobne, celo enake funkcionalnosti ponuja tudi aplikacija Strava. Osebno že več let uporabljam aplikacijo Strava in lahko potrdim, da njene meritve ne odstopajo od meritev kolesarskega računalnika ali športne ure. Na kolesu sem doslej uporabljal več naprav za merjenje moči, vendar me je najbolj pritegnila Strava, ki jo uporabljam še danes. Osebno nisem navdušenec pretiranih primerjav doseženih številk in zmogljivosti. V kolesarjenju želim predvsem uživati in šele doma si ogledam osnovne statistične podatke o vožnji.
Osnovni kazalniki, ki jih lahko Strava meri, vključujejo:
- Trenutna hitrost
- Povprečna hitrost
- Skupna prevožena razdalja
- Čas vožnje
- Zmogljivost
- Porabljene kalorije
Postanite kralj gora
Pri kolesarjenju je ključno, da se veselite in uživate v vožnji. Zato sem se odločil, da zaključek članka posvetim po mojem mnenju najbolj zanimivi in zabavni funkciji, ki jo ponuja Strava. Gre za segmente in virtualne značke (KOM) za tiste, ki na teh odsekih dosežejo najhitrejši čas. Za nepoznavalce bom najprej pojasnil, kaj so segmenti in KOM-i. Segment predstavlja odsek ceste (asfaltne ali gozdne), na katerem vam aplikacija začne meriti čas, če ta odsek prečkate. Večinoma gre za vzpone na znane hribe na tem območju, vendar se segmenti nahajajo na spustih ali celo na ravninah. Če boste določen segment prevozili v najboljšem možnem času, boste prejeli virtualno značko KOM - king of the mountain (kralj gora). Vsak segment ima tudi svojo tabelo z razvrstitvijo najboljših časov, v kateri lahko na primer primerjate, koliko zaostajate za najboljšim kolesarjem na tem segmentu.
Takšne primerjave so lahko zelo zabavne in spodbudne za izboljšanje zmogljivosti na kolesu. Seveda, kot pri vsem, tudi pri teh segmentih ne smemo pretiravati in jih jemati preveč resno. Navsezadnje je to le navidezna tabela in pretirano lovljenje segmentov, zlasti pri spustu, je lahko nevarno. V kolesarjenju je treba predvsem uživati. Upam, da sem z današnjim člankom nekatere izmed vas spodbudil k vožnji s kolesom ali celo k prenosu aplikacije Strava na svoj telefon.
